Alibi na knjižnem sejmu v Frankfurtu

V okviru promocije antologije BalkaNoir, ki je izšla junija letos v grščini pri založbi Kastaniotis Editions, je Grški kulturni sklad na letošnjem največjem knjižnem sejmu na svetu organiziral okroglo mizo o balkanskem noirju.

Sodelovali smo Vassilis Danellis in Yannis Ragos, grška pisca in urednika antologije, romunski pisec in založnik Bogdan Hrib (založba Editura Tritonic), hrvaški pisec in založnik Ivan Sršen (založba Sandorf) in moja malenkost.
Zgodba o balkanskem noirju se je začela pred sedmimi leti, ko sta Bogdan in Yannis v Zürichu ob pivu razpravlja o nordijskem noirju in o tem, ali obstaja tudi balkanska različice žanra.

Ko smo leta 2015 zasnovali Alibi, se nisem zavedal obstoja balkanskega noirja (oziroma BalkaNoirja, kot sta ga poimenovala grška urednika), dokler me Vassilis leta 2016 na priporočilo neke literarne prevajalke, za katero se mi ne sanja, kako je izvedela zame, ni povabil, naj prispevam zgodbo za antologijo, ki jo je nameraval pripraviti.
Njegov cilj je bil povabiti po tri pisce iz vsake od balkanskih držav (Slovenija sicer na Balkan sodi zgolj z delom države, sicer pa se sem uvršča zaradi nekdanje skupne širše domovine), knjiga pa naj bi izšla s pomočjo turškega založnika, ki si je kasneje iz meni neznanega razloga premislil. Zato sta z Yannisom poiskala drugega (grškega) založnika, Kastaniotis Editions.

Takrat sem ga povabil, naj se udeleži druge izvebe Alibija.

Naslednje leto mi je po naključju v knjigarnici v Puli v roki pristala še ena zanimiva antologija. Zagreb Noir je za legendarno zbirko serije Noir založbe Akashic Books, ki danes šteje že več kot osemdeset knjig, uredil Ivan Sršen.

Potem se je na naših zaslonih znašla serija Sence nad Balkanom Dragana Bjelogrliča ― noir, ki temelji na nekaterih zgodovinskih dejstvih iz obdobja med prvo in drugo svetovno vojno.

Še kasneje sem naletel na neprofitno kulturno ustanovo Series Balkans, ki povezuje pisce, scenariste in režiserje iz regije ter organizira festivale. Pred kratkim pa sem na družbenih omrežjih spoznal Cala Smytha, pisca, ki predstavlja mešanico Joja Nesba in Mankella ter ustvarja izvrsten kos balkanskega noirja ― tako piše na naslovnici njegovega romana Balkanska pot. Cal je Valežan, ki živi in dela v Beogradu, na noge pa postavlja potujoči festival, s katerim želi vsako leto v drugem kraju predstavljati regionalne pisce. Imenoval se bo ― uganili ste ― Balkan Noir.

Med razpravo v Frankfurtu smo potrdili obstoj žanra in ranolikih pobud k povezovanju ustvarjalcev. Ivan je ugotovil, da sta kriminalno leposlovje in noir pomemben sestavni del družabne literature, Yannis, sourednik BalkaNoirja pa je navdušen nad željo piscev po eksperimentiranju in prebijanju meja žanra, s čimer se eksplicitno ločujemo od nordijskega ali ameriškega noirja, ki je utemeljen na določenih obrazcih žanra.

Balkanski noir je in, Alibi pa postaja pomemben del tega gibanja.