Skip to content

Sranje z Albertom

Albert ni bil najostrejši kos orodja v škatli, kot pravijo. Nasprotno, bil je najbolj top kos orodja v škatli. S svojim genialnim soimenjakom si je poleg imena delil samo skuštrano frizuro in jezik – ko se je režal, mu je iz ust visel jezik kot na tistem vsem dobro znanem portretu.
Njegovemu staremu, sicer ljubiteljskemu fiziku, je bil Albert največja kazen v življenju.
V bistvu ni znal izgovoriti niti priimka njegovega vzornika. Izgovoril ga je Ejnstejn. Če drži tisto o antimateriji, potem je bil Albert Einsteinov AntiAlbert.
Po neki neskončno dolgi enačbi, ki jo je izpeljeval pri fiziki v srednji šoli – in vmes dvakrat v celoti zbrisal tablo –, je profesor skimal z glavo in mu rekel: Ja, Cvejstejn, ta enačba morda nekje stoji, ampak ne na Zemlji. Vzdevek Cvejstejn se ga je po tistem prijel, kot se žvečilni gumi prime podplata, in s tem je Albert zaključil svoje izobraževanje.
Ampak Albertu je treba priznati, da je kdaj znal sprejeti tudi pametno odločitev. Da se ne bo plodil, recimo. Čeprav morda to ni bila toliko stvar osebne odločitve, kot dejstva, da so vse njegove punce v razmeroma kratkotrajnem razmerju pomrle od dolgčasa.
Kakor koli, je pa Albert bil brihten na enem področju, ki ga je začel razvijati že v otroštvu. Začel je s trganjem krilc muham, nadaljeval z zažiganjem mačjih repov in kot bi rignil je začel svoj talent kaliti na šibkejših sošolcih.
Ko je spravil človeka v podrejen položaj, je znal še kako pametovati. Kot naprimer zdaj, ko je sedel za mizo v piceriji Boter. Nasproti njega je z na hrbtu zvezanimi rokami sedel Vito, ki so ga v šali vsi klicali Don. Vito je bil Albertov nekdanji sošolec, priljubljen pri puncah, predvsem pa izvrsten matematik in fizik. Skratka vse, kar Albert ni bil, zato mu je zadnji projekt predstavljal neprecenljivo zadovoljstvo. Med njima so bili razmetani bankovci, ki bi jih bilo treba prešteti – Vito je to običajno počel vsak večer, ko je natakarico in peka poslal domov. Albert bi to moral napraviti nocoj, ko je prišel v imenu Vlkega Majka pokasirat za varovanje lokala.
Zdaj si brihtn, Cvejstejn, ko me maš zvezanega, se zareži Don Vito.
Onesposobo sn te, Vito. Z enim udarcom.
Ja, od zadaj. Z bejzbol palco.
Z enim udarcom, ponovi Albert in se dela, kot da ni slišal Vitove pripombe. Žulilo pa ga je dejstvo, da se je zaradi ljudi, kot je Vito, njegov vzdevek še vedno vseskozi plazil za njim, kamor koli je šel.
Vstane, se sprehodi in izbrska pest vloženih gobic iz kozarca na pultu ob krušni peči.
V bistvu lahko mija to rešima nežno alpa malo bol grobo, reče in ponovno zavzame položaj nasproti Vita.
Hočeš reč, Albert, da se v fseh teh letih niti dnara nisi naučo štet?
Ne, Vito, hočem reč, da mam kaj bol pametnega za delat. Ti pa si itak biu razredni matematik, tak da boma zaj lepo to preštela, vzela stran, kaj si doužn Majku, jaz ti bom izstavo fakturo za moj dragoceni čas, pol te pa mogoče spustim domu.
Preštej sam, jaz mam tu … zvezane roke.
Albert zavije z očmi in vstane. Postreže si z novo pestjo vloženih gobic, potem pa pograbi vrček in ga podstavi pod avtomat za pivo.
Kak gre to?
Nastaviš pod pipo, potegneš ročko k sebi – pod kotom moraš, da se ti ne bo penlo.
Kaj pa, če hočem met peno? Dva prsta, recimo?
Na koncu porineš ročko na drugo stran.
Albert veselo naliva.
Saj te ni tak teško, ko je videt!
Albert zlije vrček vase in nalije novega, si stlači v usta naslednjo porcijo gob, sede in se loti preštevanja.


Jebemti, Vito! Nea me dekoncentriraj!
Vito se skuša držati resno, kar mu ne uspeva kljub dejstvu, da je tesno zvezan. Albert je že dvajsetič moral začeti znova. Vito ga je prekinil s kakšnim vicem, ki ga je navrgel vmes, ali mu je podtaknil napačno število ali pa bi se moral Albert pri nalivanju piva malenkost držati nazaj. Albertova jeza je naraščala.
Nalije si nov pir (ne ga vprašat, kateri) in si mimogrede našopa gobe v gobec.
Vrček trešči na mizo in znova razdeli bankovce na kupčke po vrednosti. Naredi požirek, poči s členki in se udobno nasloni nazaj. Začne pri kupčku s petdesetaki. Previdno jih polaga na mizo in jih glasno šteje. Vsake toliko pogleda Vita, da mu ne bi prišlo na pamet, da bi ga zmotil.
Vito čaka, da se bo nekaj nabralo in se pridušeno reži.
Tliintlideset! reče in bruhne v smeh.
Ha?!
Ne starost, Albert, i-ku!
Kaj me jebeš, pizda, spet morm od začetka!
Albert zažene bankovce po mizi, vstane in poči Vita čez obraz.
Scat grem!
Pridn, glej, da si boš roke umiu, se zareži Vito.
Zunaj je hladno, po tolikih pirih prijetno sveže, zaradi beline, ki se počasi vseda na tla, pa skoraj romantično. Albert je že pozabil, kakšen je videti sneg.
Ne jej rumenga snega, mu je v šali večkrat rekel foter.
Albert v sneg napiše svoje ime. Napne se in v noč izpusti tih prdec, ki pa ni bil samo prdec …
Ha?
Z roko si seže zadaj pod gate, potegne ven in osupne. Sranje … Dobesedno! V gatah je postalo prijetno toplo, po notranji strani stegen je čutil polzenje.
Sranje!
Foter ni nikoli nič rekel o rjavem snegu … Albert začne panično gledati naokoli, če ga kdo vidi, roke si za silo potegne po snegu. Kaj zdaj? Majk bo fsak cajt tu?! Misli, pizda, misli!
Albert hodi v krogu in tuhta. Ne more si privoščiti, da ga Majk dobi posranega … Vito pa je dvakrat večji in širši od njega … Sranje, sranje!
Albert zbrca čevlje in sleče kavbojke. Potegne si gate dol, iz njih se cedi in ni šans, da bi se lahko obrisal z njimi. Zakaj ni šel na vece, kot vsak normalen človek? Zato, ker ni normalen človek, zato!
Navleče si kavbojke in se besen vrne v lokal. Iz kozarca potegne še eno pest gob z roko, ki je bila malo prej v posranih gatah, in skoraj bruhne.
Kaj te tak smrdi? vpraša Vito.
Albert zbegano stopa sem in tja in še vedno ne najde rešitve.
Posrau si se?! Albert, ti si se posrau ko mali froc, pa to ne morš verjet!
Ftihni!!!
Kaj je, Albert, me boš spet z bejzbol palco? Odloži to, Albert, čuješ?!!
Vitovih zadnjih besed se bo spomnil samo Albert. Odveže ga in Vito se razleze po tleh kot testo za štrudelj. Albert mu odpne hlače in jih zvleče z nog. Sicer so mu dve, tri številke prevelike, ampak s pasom, ki ga je nosil Vito, si jih kolikor toliko kulturno obleče in zaviha hlačnice. Njegove so Vitu preozke in mu jih nikakor ne uspe zapeti. Včasih je bil postaven.
Pizda, Vito, si mogo registrirat glih picerijo, alkaj?!
Skoz okno brizgneta svetlobna snopa, nekdo je parkiral zadaj. Albert pograbi kij.


Majk strmi z rokami ob bokih in z odprtimi usti: Vito s preozkimi posranimi hlačami in z razbito glavo na mizi. Zraven sedi njegova žena v približno enaki pozi in enakem stanju. Takega prizora ni pričakoval. Pričakoval je na kupčke zložene bankovce, ki naj bi mu jih bil dolžan Vito.
Albert, samo eno stvar si meu za nardit!
Albert s prevelikimi hlačami zmigne z rameni.
Posrau se je od straha …
In zato si mu razbiu glavo?
Neeee … Samo stvari so malo fšle ispod nadzora.
Malo? Kaj pa baba?
Ne vem, Majk, kuj naenkrat se je znašla tu … Menda je misla, da Vito natepava kelnarco. Ko je bla enkrat tu, je nisn mogo spustit.
Majk skima z glavo in potegne ajfona iz žepa.
Dobro, bo Edi Mehanik to porihto. Dnar si prešteu?
Ne še, sn ga pa na kupčke po velikosti zložo.
Dobro, preštej, bom jaz poklico Edija, reče Majk in stopi ven. Mimogrede nalovi preostale gobice iz kozarca. Albertov obraz se v gnusu spači.
Ti se boš pa za nekaj cajta potuhno, da se stvari poležejo, reče, ko pride nazaj.
Albert pokima in čeprav ga je Majk zmotil pri štetju, ohrani mirne živce.
Pizda, Albert, uničo si mi en vir pasivnega dohodka. Kak boš to not spravo?
Alber zmigne z rameni.
Ne veš, ne? Ti tak nič ne veš.
Majk potegne zadnjo gobico iz kozarca in si vlije kis v usta, Albertu pa se zadnji požirek piva vrne v usta.
Kaj je kaj narobe?
Albert pogoltne, odkima in si gre nalit nov pir.
Si prešteu?
Ne še, zmoto si me.
Pa dobro, kaj hodiš fprvi razred, alkaj? Bejži, bom sam.
Majk sede in v manj kot dveh minutah prešteje bankovce in jih razdeli na dva kupa. Malega preda Albertu, večjega pa stlači v žep.
Hej, bojsi, kak je? vpraša Edi Mehanik, ki vstopi v tistem trenutku. Začudeno začne gledati okoli. Kaj pa se je tukaj dogajalo? In zakaj tak smrdi?
Nič, grem jaz, reče Albert. Adijo, Majk.
Prerine se mimo Edija, ki ga premeri od riti do pet.
Kaj pa je to? Novi kodeks oblačenja? Presenečaš, Albert, nisn vedo, da se spoznaš na moška moda!
Albert ga zaničljivo pogleda.
Moška moda, razumeš? pokima Edi v upanju, da je Albert skapiral štos. Zbegano pogleda Majka, ki samo odmahne z roko.
To boš morau počistit, Edi, reče Majk in Albert se obrne in zapusti sceno.
Tim jaz dau moška moda, sikne čez hrbet z iztegnjenim sredincem. Jebala te moška moda!
Edi in Majk se spogledata in prasneta v smeh.

Published inZgodbe

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.